Bituminozni premog

Opis

Bituminozni premog je trda, črna ali temno rjava sedimentna kamnina, ki je nastala iz rastlinskega materiala. Je vmesna stopnja v karbonizaciji med subbituminoznim premogom in antracitom. Zanj je značilna visoka vsebnost ogljika (običajno 45-86 % fiksnega ogljika na suho, brez pepela) in hlapnih snovi (20-40 %), kar mu daje dobro kurilno vrednost in omogoča enostaven vžig. Pogosto kaže pasasto strukturo, ki odraža različne rastlinske ostanke in sedimentacijske pogoje.

Kako identificirati

Barva

Črna do temno rjava, pogosto z bleščečimi pasovi.

Sijaj

Od steklastega (vitrinski) do smolnatega (rezinski) ali svilnatega (fibrozni).

Tekstura

Pogosto pasasta (banded) z izmeničnimi svetlimi (vitrain, clarain) in temnimi (durain, fusain) plastmi. Lahko je tudi masivna ali zrnata.

Kristalna oblika

Amorfen, brez prave kristalne oblike. Vendar pa lahko mikroskopsko vsebuje ohranjene rastlinske strukture (macerale).

Razkolnost

Nima prave razkolnosti, ampak se lomi po nepravilnih ploskvah ali po ploskvah, ki so vzporedne s plastovitostjo (angl. 'cleat').

Geološko okolje

Nastaja v sedimentnih bazenih, kjer so se v močvirnih okoljih (npr. delte, obalne ravnice, poplavne ravnice) kopičili debeli sloji rastlinskega materiala. Ti bazeni so bili kasneje pogreznjeni in prekriti z drugimi sedimenti, kar je omogočilo karbonizacijo.

Ključna dejstva

• Trdota: 1-2,5 (Mohsova lestvica), relativno mehak in krhek.
• Specifična teža: 1,2-1,5 g/cm³ (odvisno od vsebnosti pepela in vlage).
• Kristalni sistem: Amorfen (brez kristalne strukture).
• Barva: Črna do temno rjava.
• Sijaj: Steklast (vitrinski), smolnat (rezinski) ali svilnat (fibrozni).
• Prozornost: Neprosojen.
• Lom: Konhoidalen (školjkast) do nepravilen, pogosto kubičen ali subkubičen (po 'cleat' ploskvah).
• Razkolnost: Nima prave razkolnosti, ampak se lomi po ploskvah, ki so vzporedne s plastovitostjo (cleat).
• Sestava: Pretežno ogljik (45-86 % fiksnega ogljika), vodik, kisik, dušik, žveplo ter mineralne primesi (pepel) kot so glina, kremen, pirit, kalcit.

Hitra preveritev

• Barva: Črna
• Sijaj: Steklast do smolnat
• Raza: Črna do temno rjava

Fizikalne lastnosti

• Kristalni habitus: Masiven, plastovit, pasast, amorfen.
• Vrsta razkolnosti: Nima prave razkolnosti, ampak se lomi po 'cleat' ploskvah (pravokotne ali poševne na plastovitost).
• Vrsta loma: Konhoidalen do nepravilen.
• Žilavost: Krhek.
• Vrsta sijaja: Steklast, smolnat, svilnat.

Nastanek

Bituminozni premog nastane iz šote, ki se pod vplivom povišanega tlaka in temperature (diageneza in metamorfizem nizke stopnje) postopoma preoblikuje v lignit, nato v subbituminozni premog in končno v bituminozni premog. Ta proces, imenovan karbonizacija, vključuje izgubo vode, kisika in vodika ter relativno obogatitev z ogljikom. Za nastanek so potrebni močvirni pogoji, ki preprečujejo popolno razgradnjo rastlinskega materiala, in kasnejša pogreznitev sedimentov.

Uporaba

Glavni vir energije za proizvodnjo električne energije v termoelektrarnah, gorivo za industrijske procese (npr. cementarne), surovina za proizvodnjo koksa (metalurški koks) v jeklarski industriji, vir kemikalij (npr. katran, benzen, toluen) in sintetičnih goriv.

Starostna porazdelitev

Predvsem karbon (359-299 milijonov let) in perm (299-252 milijonov let), pa tudi kreda (145-66 milijonov let) in terciar (66-2,6 milijonov let).

Kje najti

Nasveti za iskanje

Podobne kamnine

Znanstvena klasifikacija

Razred minerala

Organska snov (ni mineral v strogem mineraloškem smislu, saj nima urejene kristalne strukture in fiksne kemične sestave, ampak je petrografska kamnina).

Skupina

Premogovnice (Coal group)

Kristalni sistem

Amorfen.

Kemijska formula

Približno C137H97O9NS (povprečna empirična formula, močno variabilna).

Sestava

Kompleksna mešanica organskih makromolekul, ki so pretežno sestavljene iz ogljika, vodika in kisika, z manjšimi količinami dušika in žvepla, ter anorganskih mineralnih primesi.

Raziskujte Bituminozni premog