Imate fotografijo? Prepoznajte kamnine takoj z aplikacijo Rockby
Odpri aplikacijoOpis
Granit je svetlo obarvana, grobozrnata do srednjezrnata intruzivna magmatska kamnina, ki je sestavljena predvsem iz kremena (20-60 vol.%), glinencev (predvsem alkalnih glinencev in plagioklaza) ter manjših količin sljud (biotit, muskovit) in amfibolov. Barva granita se giblje od bele, sive, rožnate do rdeče, odvisno od razmerja in barve posameznih mineralov, zlasti glinencev. Je ena najpogostejših kamnin v kontinentalni skorji.
Kako identificirati
- Barva
- Svetle barve, od bele, sive, rožnate do rdeče, odvisno od prevladujočih glinencev. Temni minerali (biotit, amfibol) so prisotni v manjših količinah in dajejo kamnini pikčast videz.
- Sijaj
- Steklast do biserni (kremen, glinenci), svilnat (sljude).
- Tekstura
- Grobozrnata do srednjezrnata (faneritska), kar pomeni, da so posamezni kristali vidni s prostim očesom. Kristali so medsebojno prepleteni.
- Kristalna oblika
- Evhedralni do subhedralni kristali, ki so se razvili med počasnim ohlajanjem magme. Kremen pogosto zapolnjuje prostore med glinenci.
- Razkolnost
- Kremen nima razkolnosti. Glinenci imajo dve smeri razkolnosti pod kotom blizu 90 stopinj. Sljude imajo popolno enosmerno razkolnost.
- Geološko okolje
- Granit se nahaja v kontinentalni skorji, pogosto v jedrih gorskih verig (batoliti), kjer je bil dvignjen na površje z erozijo nadležnih kamnin. Povezan je z območji subdukcije in kontinentalnimi kolizijami.
Ključna dejstva
- Trdota: 6-7 na Mohsovi lestvici (kremen 7, glinenci 6-6.5, sljude 2-4).
- Specifična teža: 2.65-2.75 g/cm³.
- Kristalni sistem: Trigonalni (kremen), triklinski (plagioklaz), monoklinski (alkalni glinenec, biotit, amfibol).
- Barva: Bela, siva, rožnata, rdeča, pogosto pikčasta zaradi temnih mineralov.
- Sijaj: Steklast do biserni.
- Prozornost: Prozoren do prosojen (kremen), prosojen do neprozoren (glinenci, sljude).
- Lom: Konhoidalni (kremen), neenakomeren (glinenci).
- Razkolnost: Kremen nima razkolnosti. Glinenci imajo dve smeri razkolnosti. Sljude imajo popolno enosmerno razkolnost.
- Sestava: Kremen (20-60%), alkalni glinenec (ortoklaz, mikroklin), plagioklaz (albit, oligoklaz), biotit, muskovit, amfibol. Akcesorni minerali: cirkon, apatit, magnetit, titanit.
Hitra preveritev
- Barva: Svetla (bela, siva, rožnata, rdeča) z vidnimi temnimi pikami.
- Sijaj: Steklast do biserni.
- Raza: Bela (kremen, glinenci), siva (biotit).
Fizikalne lastnosti
- Kristalni habitus: Agregat evhedralnih do subhedralnih zrn, ki so medsebojno prepletena.
- Vrsta razkolnosti: Popolna (sljude), dobra (glinenci), brez (kremen).
- Vrsta loma: Konhoidalni (kremen), neenakomeren (glinenci).
- Žilavost: Krhka.
- Vrsta sijaja: Steklast do biserni.
Nastanek
Granit nastane z počasnim ohlajanjem in kristalizacijo magme globoko pod zemeljskim površjem. Ta proces se imenuje intruzija. Magma, bogata s silicijem, aluminijem, kalijem in natrijem, se dviga skozi zemeljsko skorjo in se strdi v velikih masah, imenovanih plutoni ali batoliti. Počasno ohlajanje omogoča rast velikih, medsebojno prepletenih kristalov, kar daje granitu značilno zrnato teksturo. Tektonski procesi, kot so orogeneze, kasneje dvignejo te globinske kamnine na površje, kjer so izpostavljene eroziji.
Uporaba
Granit je zaradi svoje trdote, trajnosti in estetskega videza široko uporabljen v gradbeništvu (tlakovci, fasade, pulti, spomeniki), kot okrasni kamen, za izdelavo nagrobnikov in v kiparstvu. Zaradi visoke trdnosti in odpornosti proti obrabi se uporablja tudi za brusne kamne in kot agregat v betonu.
Starostna porazdelitev
Graniti so prisotni v vseh geoloških obdobjih, od arhaika do kenozoika, vendar so najpogostejši v predkambriju in paleozoiku.
Kje najti
Alpe (npr. Mont Blanc masiv, Visoke Ture)
V Alpah so prisotni veliki granitni masivi, ki so nastali med alpidsko orogenezo. Primeri so Mont Blanc masiv in deli Visokih Tur.
Skandinavsko gorovje
Skandinavija je bogata z granitnimi in gnajsnimi kamninami, ki so del starega baltskega ščita.
Sierra Nevada (ZDA)
Velik batolit v Kaliforniji, ki je nastal v mezozoiku in je sestavljen predvsem iz granita in granodiorita.
Apalači (ZDA)
Vzhodni del ZDA, kjer so prisotni granitni intruzivi, povezani s paleozojskimi orogenezami.
Ural (Rusija)
Gorska veriga, ki ločuje Evropo in Azijo, z obsežnimi granitnimi formacijami.
Slovenija
V Sloveniji se granitne kamnine pojavljajo v manjših intruzijah, predvsem v Pohorju (npr. tonalit, ki je soroden granitu) in v nekaterih delih Karavank.
Nasveti za iskanje
Geološke karte
Pred iskanjem preučite geološke karte območja, saj so granitni intruzivi pogosto jasno označeni.
Gorske verige in erodirana območja
Granit je pogost v jedrih gorskih verig in na območjih, kjer je erozija odstranila nadležne kamnine in razkrila globinske intruzive.
Kamnolomi in gradbišča
Kamnolomi, kjer se koplje granit za gradbene namene, so odlična mesta za opazovanje in zbiranje vzorcev. Prav tako so lahko zanimiva gradbišča, kjer se koplje v kamnino.
Rečne struge in morene
Granitne balvane in prodec lahko najdemo v rečnih strugah in ledeniških morenah, saj so odporni na mehansko preperevanje.
Podobne kamnine
Granodiorit
Granodiorit
Znana tudi kot: Globinska magmatska kamnina
Diorit
Diorit
Znana tudi kot: Globinska magmatska kamnina
Sienit
Sienit
Znana tudi kot: Globinska magmatska kamnina
Riolit
Riolit
Znana tudi kot: Vulkanska kamnina
Znanstvena klasifikacija
- Razred minerala
- Silikati (kremen, glinenci, sljude, amfiboli)
- Skupina
- Intruzivna magmatska kamnina (globinska)
- Kristalni sistem
- Polikristalna kamnina, sestavljena iz mineralov z različnimi kristalnimi sistemi.
- Kemijska formula
- Ni enotne kemične formule, saj je granit zmes mineralov. Prevladujejo SiO₂, Al₂O₃, K₂O, Na₂O, CaO, FeO, MgO.
- Sestava
- Felsična kamnina, bogata s silicijem (SiO₂ > 63 wt.%).
Raziskujte Granit
Prepoznajte kamnine povsod
Brezplačno za iOS, Android in splet. Prepoznavanje po fotografiji, popolna baza podatkov in vaša osebna zbirka.