Imate fotografijo? Prepoznajte kamnine takoj z aplikacijo Rockby
Odpri aplikacijoOpis
Opal je mineraloid, kar pomeni, da nima kristalne strukture in je amorfen. Njegova kemična formula je SiO2·nH2O, kjer n pomeni spremenljivo količino vode, običajno med 3% in 21% masnega deleža, čeprav je najpogosteje med 6% in 10%. Opal je znan po svoji 'igri barv' (opalescenci), ki je posledica difrakcije svetlobe na mikroskopskih, enakomerno velikih kroglicah silicijevega dioksida, ki so urejene v tridimenzionalni mreži. Ta pojav je značilen za plemeniti opal. Navadni opal ne kaže igre barv. Opal je relativno mehak in krhek, z Mohsovo trdoto med 5,5 in 6,5. Specifična teža se giblje med 1,9 in 2,3. Je prozoren do neprozoren in ima steklast do smolnat sijaj. Zaradi vsebnosti silicijevega dioksida je pri obdelavi opala priporočljiva uporaba zaščitne opreme za dihala, da se prepreči vdihavanje finega prahu, ki lahko povzroči silikozo.
Kako identificirati
- Barva
- Opal se pojavlja v širokem spektru barv, vključno z brezbarvnim, belim, sivim, črnim, rdečim, oranžnim, rumenim, zelenim, modrim in vijoličnim. Plemeniti opal kaže 'igro barv', ki je mavrični blisk barv, ki se spreminjajo z opazovalnim kotom. Navadni opal je enobarven in ne kaže tega pojava.
- Sijaj
- Steklast do smolnat, včasih voščen.
- Tekstura
- Gladka, lahko konkoidalna na prelomu.
- Kristalna oblika
- Amorfen, brez kristalne oblike. Pogosto se pojavlja kot ledvice, grozdi, stalaktiti ali kot polnilo v razpokah in votlinah.
- Razkolnost
- Brez razkolnosti (ni prave razkolnosti).
- Geološko okolje
- Opal se pogosto nahaja v sedimentnih kamninah, zlasti v peščenjakih, glinah in laporjih, kjer se je tvoril iz raztopin, bogatih s silicijem. Lahko se pojavlja tudi v vulkanskih kamninah, kot so rioliti in andeziti, kjer se tvori v votlinah in razpokah kot posledica hidrotermalne aktivnosti. Pomembna nahajališča so povezana z območji, ki so bila v preteklosti izpostavljena intenzivnemu preperevanju in izpiranju silicija.
Ključna dejstva
- Trdota: 5.5 - 6.5 po Mohsovi lestvici.
- Specifična teža: 1.9 - 2.3 (variira glede na vsebnost vode).
- Kristalni sistem: Amorfen (nima kristalnega sistema).
- Barva: Brezbarven, bel, siv, črn, rdeč, oranžen, rumen, zelen, moder, vijoličen; plemeniti opal kaže 'igro barv'.
- Sijaj: Steklast do smolnat, včasih voščen.
- Prozornost: Prozoren do neprozoren.
- Lom: Konkoidalen (školjkast).
- Razkolnost: Brez razkolnosti.
- Sestava: Hidrirani amorfni silicijev dioksid (SiO2·nH2O).
Hitra preveritev
- Barva: Širok spekter barv, pogosto z 'igro barv' pri plemenitem opalu.
- Sijaj: Steklast do smolnat.
- Raza: Bela.
Fizikalne lastnosti
- Kristalni habitus: Masiven, ledvičast, grozdast, stalaktitast, kot polnilo v razpokah in votlinah.
- Vrsta razkolnosti: Ni prave razkolnosti.
- Vrsta loma: Konkoidalen (školjkast).
- Žilavost: Krhak.
- Vrsta sijaja: Steklast do smolnat.
Nastanek
Opal nastane z obarjanjem silicijevega dioksida iz raztopin, bogatih s silicijem, pri relativno nizkih temperaturah. Ta proces se pogosto zgodi v razpokah in votlinah kamnin, kjer se voda, obogatena s silicijem, izhlapi ali se pH spremeni, kar povzroči obarjanje mikroskopskih kroglic silicijevega dioksida. Te kroglice se nato zložijo v urejeno ali neurejeno strukturo. Prisotnost vode (nH2O) je ključna za njegovo amorfno naravo in optične lastnosti. V Avstraliji se je opal pogosto tvoril v krednih morskih sedimentih, ko so se te usedline dvignile in so se iz njih izpirale silikatne minerale, ki so se nato obarjali v sušnih obdobjih.
Uporaba
Opal je cenjen predvsem kot dragi kamen zaradi svojega edinstvenega optičnega pojava, imenovanega 'igra barv' (opalescenca). Uporablja se za izdelavo nakita, kot so prstani, ogrlice, uhani in broške. Nekatere vrste opala, kot je navadni opal, se uporabljajo tudi kot okrasni kamni. V preteklosti so ga uporabljali tudi za izdelavo manjših okrasnih predmetov. Zaradi svoje relativne mehkobe in krhkosti ni primeren za industrijsko uporabo, razen kot dragulj.
Starostna porazdelitev
Opal se lahko tvori v različnih geoloških obdobjih, od mezozoika do kenozoika, odvisno od specifičnih hidrotermalnih ali sedimentnih pogojev. Najpomembnejša nahajališča v Avstraliji so povezana s krednimi sedimenti.
Kje najti
Avstralija
Avstralija je daleč največji proizvajalec plemenitega opala na svetu, z nahajališči, kot so Coober Pedy, Lightning Ridge, White Cliffs in Queensland. Lightning Ridge je znan po črnem opalu, Coober Pedy po svetlem opalu, Queensland pa po boulder opalu.
Etiopija
Etiopija je postala pomemben vir opala, zlasti hidrofana opala, ki se pojavlja v vulkanskih kamninah v regijah Wollo in Shewa.
Brazilija
Brazilija proizvaja plemeniti opal, zlasti v državi Piauí, kjer se nahaja v peščenjakih.
Mehika
Mehika je znana po ognjeni opalu, ki se pojavlja v vulkanskih kamninah, zlasti v državah Querétaro, Jalisco in Guerrero.
Združene države Amerike
V ZDA so nahajališča opala v Nevadi (Virgin Valley), Idahu in Oregonu, kjer se pojavlja v vulkanskih kamninah.
Madžarska
Zgodovinsko pomembna nahajališča opala so bila v Madžarski (danes Slovaška), zlasti v Dubniku, kjer so kopali plemeniti opal že stoletja.
Nasveti za iskanje
Iskanje v sedimentnih kamninah
V Avstraliji in drugih sedimentnih nahajališčih iščite opal v plasteh gline, peščenjaka in laporja, pogosto v bližini fosilov ali v razpokah in votlinah. Bodite pozorni na 'potne' kamnine, ki kažejo znake silicifikacije.
Iskanje v vulkanskih kamninah
V vulkanskih območjih, kot so Mehika in Etiopija, iščite opal v votlinah (geodah) in razpokah v riolitih, andezitih in bazaltih. Pogosto se pojavlja skupaj s kalcedonom in drugimi silikatnimi minerali.
Prepoznavanje 'igre barv'
Za plemeniti opal je ključna 'igra barv'. Obrnite kamen pod različnimi koti, da preverite mavrične bliske. Navadni opal nima tega pojava.
Previdnost pri zbiranju
Opal je krhek, zato ga je treba previdno izkopavati in transportirati. Izogibajte se hitrim spremembam temperature in vlage, saj lahko to povzroči razpoke (crazing).
Varnost pri obdelavi
Pri rezanju, brušenju ali poliranju opala vedno uporabljajte ustrezno zaščitno opremo za dihala (masko), da preprečite vdihavanje finega silicijevega prahu, ki lahko povzroči silikozo. Delajte v dobro prezračenem prostoru.
Podobne kamnine
Kalcedon
SiO2
Znana tudi kot: Kriptokristalni kremen
Kremen
SiO2
Znana tudi kot: Silicijev dioksid
Obsidian
Amorfni silicijev dioksid
Znana tudi kot: Vulkansko steklo
Znanstvena klasifikacija
- Razred minerala
- Silikati (mineraloid)
- Skupina
- Opalna skupina
- Kristalni sistem
- Amorfen
- Kemijska formula
- SiO2·nH2O
- Sestava
- Hidrirani amorfni silicijev dioksid
Raziskujte Opal
Prepoznajte kamnine povsod
Brezplačno za iOS, Android in splet. Prepoznavanje po fotografiji, popolna baza podatkov in vaša osebna zbirka.